E. Willems
Edgar Willems (1890 – 1978) se je rodil v Belgiji. Ko je končal šolanje na "Ecole Normale", se je najprej posvetil slikanju in obiskoval "École des Beaux-Arts" v Bruslju. Že od otroštva pa ga je zelo privlačila tudi glasba in kot samouk se je učil vsega, kar bi mu omogočilo čim globlji pogled v to zvrst umetnosti. Na nekem kongresu v Omnu na Nizozemskem l. 1925 ga je tako prevzela zanimiva razprava o improvizaciji v glasbi in v oblikovnih umetnostih, da se je odločil posvetiti svoje nadaljno delo razvoju glasbene pedagogike. Diplomiral je na Glasbenem konservatoriju v Ženevi in od l. 1927 tam učil filozofijo in psihologijo glasbe. l. 1928 je bil imenovan za profesorja solfeggia. Spoznal je, da bi bilo treba iskati temelje za uspešno pedagoško delo v pristnem življenjskem okolju in povezati glasbeno vzgojo z novimi znanji s področja psihologije. O tem je napisal več knjig in razširil svoje principe poučevanja glasbe v številne države. Organiziral je mnogo konferenc in informativnih tečajev, ki so obravnavali teme kot: uvajanje tri-štiriletnih otrok v svet glasbe; priprava na učenje solfeggia, učenje klavirja; improvizacija in glasbena terapija.
Metoda E. Willemsa je namenjena celoviti glasbeni vzgoji in vsestranskemu oblikovanju človeške osebnosti. Temelji na spoznanju, da je občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem človeku in da ga je s primerno vzgojo mogoče prebuditi ter razvijati že od ranega otroštva naprej. Willemsova vzgoja se na vseh področjih pedagoške dejavnosti poslužuje izključno glasbenih sredstev na zelo naraven način ter je usmerjena v glasbeni razvoj, ki posnema napredovanje v maternem jeziku.
Naloga vzgojitelja je motivacija otroka s ponudbo zvočnih izkušenj preko zanimive in umetniške predstavitve ter odpiranje prostora za njegovo aktivno sodelovanje. Z izbranimi zvočnimi izkušnjami oblikovan spomin postane notranje bogastvo, ki nudi osnovo za lastno ustvarjanje in glasbeno občutljivost.
Sistematično vodenje didaktične dejavnosti omogoča razvoj posluha in točnega občutka za ritem, ki sta nepogrešljiva za poznejše učenje solfeggia, instrumenta ali katerekoli druge glasbene dejavnosti. Vključitev v glasbeno vzgojo po E. Willemsu predstavlja pomemben prispevek k polnemu razvoju otroka od tretjega leta starosti naprej.