Montessori

Življenje in delo Marie Montessori

Maria Montessori (1870-1952), rojena v Anconi, je kot prva ženska v Italiji diplomirala iz medicine, kasneje pa študirala še filozofijo, psihologijo in antropologijo. Kot prelomno se izkaže delo na univerzitetni psihiatrični kliniki v Rimu. Tukaj se je začela aktivno ukvarjati z otroki z motnjami v razvoju, ki so bili sicer izključeni iz družbe in zaprti v umobolnicah. Z ustreznim pristopom in učnimi pripomočki, ki jih je sama razvila, je postalo očitno, da se ti otroci lahko naučijo marsikaj, kar se je prej zdelo nemogoče. Čas dela  na psihiatrični kliniki je kasneje označila kot prvo pravo diplomo svojega vzgojno izobraževalnega dela.

Leta 1907 je prevzela vodenje vrtca v San Lorenzu, v revnem predmestju Rima. Tako je nastala prva Hiša otrok - Casa dei Bambini. Spoznala je, da lahko otrok razvije vse svoje notranje potenciale le v zanj skrbno pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro in red.  V Hiši otrok so prej prestrašeni, podhranjeni, asocialni otroci z ulice postali zbrani, delovni, veseli, vljudni, pridobili ljubezen do tišine, naučili so se pisati, brati in računati že v predšolskem obdobju.

 

Vzgoja za mir

Nov vzgojni pristop Marie Montessori je doživel velik uspeh ter zanimanje svetovne javnosti. Otroci, ki so z uresničevanjem  svojih intelektualnih, socialnih in duhovnih potreb pridobili občutek za osebno dostojanstvo in notranji mir, so odraščali v svobodne in odgovorne mladostnike. To je bil tudi razlog, da so predvojni in povojni totalitarni sistemi  šolstvo montessori prepovedali.

Maria Montessori je ob udejanjanju svojih odkritij in temeljnih spoznanj psihologije otroka, ponesla metodo po celinah sveta. Potrdilo se je, da je pristop montessori, ki spoštovanje enkratnosti in neponovljivosti človeške osebe ter njene celovitosti v zemeljskem in presežnem, razširi tudi na najzgodnejše otroštvo, univerzalni ključ pri vzgoji in izobraževanju znotraj vsake kulture.

Za svoje delo in sadove, ki jih metoda montessori prinaša, je bila Maria Montessori trikrat nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Stoletje razvoja je, skupaj s preizkušnjo metode v mnogih vrtcih in šolah montessori širom sveta, potrdilo pravilnost poti, ki jo je začrtala ta izjemna ženska.

 

Občutljiva obdobja in srkajoči um

Eno ključnih odkritij Marie Montessori je otrokova značilnost, ki jo je poimenovala srkajoči um. To je sposobnost vseh otrok v obdobju od rojstva do 6 let. Otroku omogoča, da z veliko lahkoto, kot goba vpija iz okolja. Izkušnje, vtisi, znanje, ki jih otrok prejme v tej fazi, ostanejo v njem zakoreninjeni veliko bolj trajno kot to, kar se kasneje zavestno in z veliko večjim naporom nauči. Odličen primer srkajočega uma na delu je učenje maternega jezika, ki ga otrok brez  vsakega napora in pouka temeljito obvlada že v prvih letih življenja. Po šestem letu starosti začnejo delovati drugačni mehanizmi učenja in pot do znanja je takrat bistveno napornejša.

Enako pomembno je tudi odkritje občutljivih obdobij, ki so strnjen čas v življenju otroka, ko je ta posebej občutljiv za določene dražljaje. Otrok ima v tem času izrazito zanimanje za točno določeno stvar (zanimanje za jezik, delo z vodo, družbeno obnašanje, razvoj fine motorike… ), ko ta interes mine, se kasneje v taki obliki ne pojavi nikoli več.  Otrok je pri delu, ki odgovarja njegovemu zanimanju neverjetno miren in zbran. Takrat se uči z veseljem, skozi igro in s konkretnimi izkušnjami prejema trajno ter kvalitetno znanje.

 

Otrok, vzgojitelj in pripravljeno okolje

V vrtcu montessori je v ospredju otrok kot enkraten in neponovljiv posameznik v vseh vidikih osebnega razvoja na telesni, čustveni, socialni, intelektualni in duhovni ravni. 

Vzgojitelj je tisti, ki s svojo ljubeznijo in strokovnim znanjem spremlja otroka  k njegovi samostojnosti po načelu Marie Montessori: ‘Pomagaj mi, da naredim sam.’ Poudarek na opazovanju otroka in spoznavanju njegovih potreb ter razvojnih značilnosti omogoča vzgojitelju ustvarjanje pogojev za otrokovo osebno rast in polni napredek. V tem procesu je temeljnega pomena vzgojiteljev  osebni zgled, preko katerega je otroku ponujen okvir svobodnega delovanja v odgovornosti,  delovanja, ki mu je cilj dobro.

Okolje je pripravljeno tako, da so materiali na dosegu otrok, kar jim omogočajo izbiro dela, ki zadovolji njihovo razvojno potrebo. Vsak material, s katerim otrok dela, je postavljen na polico v enem izvodu in na zanj točno odmerjeno mesto. To omogoča otrokom tudi razvoj potrpežljivosti v čakanju, urjenje v medsebojni pomoči in, s pospravljanjem po končanem delu, življenje v odgovornost ter spoštovanju potreb drugega.

 

Življenje v Hiši otrok

Učilnica montessori je razdeljena na vsebinska področja vsakdanjega življenja, zaznavanja, jezika, matematike, znanosti in umetnosti.  Celotno okolje nudi otroku možnost izbire in svojevrsten izziv ter pomoč na njegovi razvojni poti. Individualno delo otrok z materiali je zaokroženo z vodenim delom na črti, kjer otroci skozi igro, pesem in ples še v skupini razvijajo svoje telesne sposobnosti in socialne veščine. Pomemben element tega dela, ki pomaga otroku k veselju notranje umiritve in k urjenju samonadzora  je tudi igra tišine. Velika pozornost je namenjena dopoldanskemu in popoldanskemu gibanju ter delu v naravi in na vrtu, prosti igri, počitku in otrokom ustrezni zdravi prehrani. Pri pripravi malic in postrežbi kosila sodelujejo otroci karseda samostojno. V dnevno življenje je vključena molitev in zahvala v besedi in pesmi.

Tako zastavljeno delo omogoča spoznavanje resnične svobode, katere delovanje ni motivirano z nagrado ali kaznijo, temveč z razvojem notranjih vodnikov.  Otroku je odprta pot v polno izgradnjo svojih potencialov, pot, na kateri drugi ni izključen, temveč v ljubezni povabljen k skupnemu življenju v miru.

 

Literatura

Maria Montessori: Srkajoči um

Maria Montessori: Skrivnost otroštva

Maria Montessori: The Child in the Family

Maria Montessori: Discovery of the Child

Maria Montessori: Education and Peace

Maria Montessori: To educate the Human Potential

Maria Montessori: The Formation of Man

Maria Montessori: What You Should Know About Your Child

Maria Montessori: Dr. Montessori's Own Handbook

Maria Montessori: The Montessori Method

 

HIŠA OTROK ANTONINA, ZASEBNI VRTEC MONTESSORI

ANTONINA, ZAVOD ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN DRUŽINO, 
BILJE 30, 5292 RENČE